suplik.dts.cz   
16.07.2018 - 02:33:12

Svtek m Lubo   


  Brna DTS

Rozcestnk
uplk
Comenius
Vtipnk
Pomcky DTS


  uplk

Vuka
Vda a technika
etina
Internet a potae
Ekologie
Prevence
Adres prevence
Umn a kultura
E-projekt
Luice
Edison

16.12.2002 - Luice - PaedDr. Ji T
HOWNE MYSLIKI K PROJEKTEJ "UICA A EUROPSKA UNIJA"
Pinok k mjezynarodnemu sobudu po wobmaj bokomaj statneje mjezy we wobuku pizamknjenja skeje republiki do Europskeje unije - pospyt wo zachowanje a rozkw serbskeho kulturneho genofonda
- W sewjernej skej su mjez skej ludnosu te tysacy wobydlerjow nmskeho pochada, w Sakskej pak je iwa dwurna sowjanska mjeina.

- uiscy Serbja. W zaosi nkotre negatiwne historiske podawki znjemnichu sobudo mjez nimaj , kotre bude trbne ka dl europskeje imtegracije w pichode wobnowi a polpi.

- Pooenje nmskeje mjeiny w skej republice je nael do densnieho wobwliwowane pez podawki, kotrych resultat b druha swtowa wjna. K zbou memy hio wobkedbowa na wobmaj bokomaj staanske aktiwity, kotre su wusmrjene na polpenje tutoho pooenja.

- W pichode bude jara nuzne, podprowa positiwne podedenja na polu sko-nmskich mjezsobnych poahow. By jara pomhao, wuzna swoje zmylki. To je jara trbne wumnjenje. W pitomnosi so jewi ka negatiwna rna bariera. To pak hai woprawdite zblienje na polu kultury a towarnostnych poahow. Do tutoho procesa by mne byo, te nmsku mjeinu w skej a serbsku mjeinu w Nmskej - ka dwurne - zapije.


Kak meja Serbja pomha w procesu mjezsobneho zbliowanja?

Sowjanska mjeina w Nmskej so ltstotki doho wuspnje wobarae peiwo germanizaciji a b petraa nic jeno srjedowk, ale te totalitarne reimy 20. ltstotka. Jeje prawa su densa kruty dl sakskeje a braniborskeje wustawy po zjednoenju Nmskeje na kncu zaeho ltstotka. uiskim Serbam densa njefaluje ani demokratija, ani financielne srdki wot nmskeho stata. Serbska ludnos trada wot wysokeje bjezdnose, negatiwnje so jewi wliw globalizacije.

W poslednich ltdesatkach so zesabi w zaosi doho trajacy zajim za sobudo mjez Serbami a skej. Rla Serbow w procesu mjezsobneho zbliowanja dyrbi so positiwnje hdnoi. Wulka lpina je, zo mjez Serbami dawa relatiwnje wysoki procent inteligency, wosebje humanitneho smra (wumcy, wdomostnicy atd.). Njediwajcy toho je lto a ble serbska mjeina saba. Serbja wojuja za swj pichod. Steja wak - byrnje so w Europje narodnostne mjeiny zakosce podpruja - wosamoeni. Piina ti nic jeno w (dobrowlnej) germanizaciji.

Howna piina stajneho wosabjenja serbskeje mjeiny su negatiwne strony globalizacije. Ludo hio njebjesaduja ze susodami ka prjedy, su mjenje we welakorych towarstwach aktiwni. Jich swobodny as lto a ble wupjelnjeja technisce wuwite medije, wzo zwjeta w nmskej ri. Modi ludo dyrbja we swojim powoanju wobknjei srdki informaciskeje technologije. Dyrbja te nawukny znajmjea jednu abo dw swtowej ri. Bjezdnos je w uicy dali zadwk za tule mjeinu. Serbja su nuzowani pyta za dom daloko wot swojeje domizny, dyrbja tu wopui swj lud, kotreho liba wotebra.

to nastupa globalizaciju, wjete ludy so wzo objektiwnje lpje spjeuja ha mae ludy. Germanizaciju a politiske potowanje su Serbja dotal peco petrali. Zda so, zo bjez pomocy zwonka njema pewiny negatiwne strony globalizacije, njediwajcy toho, zo maja zakoske a zdla te materielne wumnjenja. Njedosaha napikad liba ulerjow a wuerjow za to, zo by mhli te swoje srjedne fachowe ule z abituru m. Nmski stat powitkownje derje podpruje serbsku kulturu, ale to srjedne a wysoke ulstwo nastupa, snano by bya mnos pomha z skeje strony.

Wobrnie a hube sobudo mjez skej republiku a uicu me so - po naim mnjenju - wuwiwa na polu kubanja , profesneje orientacije a wutworjenja tajkich dowych mstnow, hde me so positiwnje wuiwa dwurnos Serbow ( turism, tomaerjo pi ekonomiskim sobudle atd.).

W zaosi eksistowae tradicija, zo uiscy Serbja studowachu na skich fachowych a wysokich ulach. Densa tale mnos zakosce wjace njeje. Wanu rlu hrajee w 19. ltstotku uiski seminar w Praze. Densa je wodseder tutoho historiskeho twarjenja ske ministerstwo za ulstwo a kubanje. Snano by tu mhl w pichode nasta nic jeno internat za serbskich studentow, ale te serbski kulturny centrum w Praze, zo so powjeti informowanos skeje ludnose wo Serbach.

We swojej domiznje maja Serbja jeno Serbski gymnazij w Budyinje ( a w Choebuzu), faluja srjedne fachowe serbske ule. Tn fakt, zo naasna legislatiwa njezmni modym Serbam studij na fachowych a wysokich ulach we sowjanskim wukraju ( w skej abo w Plskej), nael pinouje k spniemu wotemru tutoho maeho sowjanskeho luda z wosebitej ru a kulturu. Dyrbja so nkotre zakonje pemni, nastupajo studij w naim kraju, w skej. Je nuzne te kubanje serbskich wuerjow zawsi. Ma so namaka rum za wukubanych dwurnych onow serbskeje inteligency, hde ma praktisce wuiwa swoje znajomose. W tym smrje dyrbi so powoanska orientacija wjes. W EU dawaja welakore programy a srdki, kotre hodi so wuiwa , jelizo wo to rodimy.. ehodla mae ludy wotemrwaja?


Widimy tu zajimawy paradoks:

Na jednym boku smy ka Europjenjo hordi na to, zo ponowjamy historiske pomniki (hrody, cyrkwje atd.) nic jeno jich rjanose dla. Prcujemyy so wobchowa wohroene druiny zwrjatow a rostlinow, byrnje wone njejsu za nas nimomry wuitne. Tole witko sej wzo ada wjele pjenjezow. inimy to, dokel smy sej wdomi, zo je trbne wobchowa za pichod literarne a architektoniske pomniki zaose a biologiske druiny, kotre so pozhubuja.

Na druhim boku hladamy bjez wosebiteho wobarowanja na tn fakt, zo so blii knc kultiwowaneje, towarnostnje jara wuwiteje serbskeje narodnostneje mjeiny, kotra by mha w pichode derje sui pi zbliowanju sowjanskeje a germanskeje (nmskeje) ludnose. Nimamy snano za multikulturnu Europu, kotru te Serbja ze swojej ru a kulturu meja wobohai? Tnle paradoks sua bjez dwla k negatiwnym stronam postupowaceje globalizacije.

Paradoks je im wjeti, zo je ee a komplikowanie "woiwi" may lud, ki je hio jara zesabjeny a blii so ke swojemu kncej, ha zasy do zemje symjeka a plahowa rostliny, abo powjeti stadlo adnych zwrjatow.

Serbja pak tola maja hie nadiju, zo so jich r a kultura te w pichode wobchowa. Woni wak trjebaja nau pomoc. Po naim mnjenju, je na sko-nmsko-plski zajim , pomha jim na polu kubanja, formowanja pichodneje generacije inteligency a te powoanskeje orientacije absolwerntow srjednych fachowych a wysokich ulow, zo by mhli pewiny negatiwny wliw globalizacije a jich energija bude positiwnym pinokom za mjezsobne zbliowanje Sowjanow a Nmcow we wobuku EU.

Howna ideja naeho projekta UICA A EUROPSKA UNIJA ti w tym, zo so prcujemy pomha mjezsobnym zwiskam mjez sowjanskej ludnosu a Nmcami. Po naim zdau je w pitomnosi najwania pomoc Serbam na polu kubanja. ske ulstwo me w tutym nastupanju hra rozsudacu rlu. arujemy, zo bu tradicija kubanja serbskich studentow w skej w postatych ltach 20. ltstotka petorhnjena. Sewjerna ska ma za to najlpe wumnjenja. Zdalenos z Budyina do Liberca abo do stija nad objom je wo wjele krta ha do Prahi. Warnoicy abo Hrdek nad Nisou su jeno posta kilometrow wot Budyina zdalene. Tu na ske uniwersity je z uicy blie ha do Lipska, do Liberca abo do stija mjenje ha sto kilometrow.

W Budyinje so mono w pichode zaoi tak mjenowany Sowjanski gymnazij, hde maja te studena z skeje a Plskeje a snano te z druhich sowjanskich krajow studowa. Nimo nminy bychu te serbsku r wuknyli.

Na projekt UICA A EU njeb nasta pipadnje. Smy iwi njedaloko wot statneje mjezy toch krajow: skeje republiki, Nmskeje a Plskeje. Potajkim zauwamy problem zachowanja maeho sowjanskeho ludu, narodnostneje mjeiny w Nmskej, ka jara wany a aktualny.

Pomhaje na projekt nmsko-sowjanskeho zbliowanja podpra, dokel z tym zwisuje te wobchowanje dla genofonda europskeje kultury.

Dr. Ji T, ska

Kontakt:

PaedDr. Ji T, Didakticko-technick servis, itavsk 673, 463 34 Hrdek nad Nisou
Telefon: 603 162337 nebo 482 756333, e-mail: dts@dts.cz
http://luzice.dts.cz


Pbuzn lnky:
Chtt, umt a moci
Prevence v Trojzem - (nejen) tiskov zprva
Wollen, Knnen, Drfen
Prvention im Dreilndereck - (nicht nur) Pressemitteilung
Sbornk Prevence v Trojzem aneb primrn prevence, kolstv a internet.
Ji T: LUICE A EU, vchoz mylenky projektu
Josef Ladra: Luick semin ve 20. stolet
Josef Ladra: Co dlat pro Luici?
Leo atava: Luit Srbov a Evropsk unie
Jan Nuk: Co by Luit Srbov potebovali
Volejbalov turnaj v luickm Radworu
NVRH HLAVNCH CL PROJEKTU LUICE A EU
HOWNE MYSLIKI K PROJEKTEJ "UICA A EUROPSKA UNIJA"
PROJEKT UICA A EUROPSKA UNIJA
Michal Canov: Serbske mjena chemiskich elementow
Frantiek Vydra: Luit Srbov
UICA A EUROPSKA UNIJA
SETKN V BUDYN
Moje Luice - vstava fotografi Jurije Helgesta
ROZCESTNK LUICE - http://r-lu.dts.cz
PTELSK PRACOVN SEMIN - pozvnka do Budyna
Nejbli cle projektu Luice a EU
Leo atava: Die Lausitzer Sorben und die Europische Union
Die Lausitz und die Europische Union

Komente:
Pidat koment
     (c) 1996-2008, Dr. Ji T Powered by Linux